Konoplja velja za eno najstarejših udomačenih rastlin, saj naj bi jo različne civilizacije gojile že pred 12.000 leti.

Bila je ena izmed prvih rastlin, iz katerih so bile narejene obleke. Zaradi močnih vlaken in hitre rasti so jo uporabljali za vse vrste blaga in še posebej vrvi. Ker je zaradi močnih vrvi bila donedavna nezamenljiva pri ladjedelništvu, je bila vedno zelo cenjena rastlina, tako da je na primer Marija Terezija pri nas uveljavila zakone, ki so zahtevali od vsakega kmeta, da določen del svoje zemlje poseje s konopljo. Podoben zakon je še v 30 letih 20 stoletja veljal tudi v Združenih državah Amerike.

Zaradi zdravilnih in psihoaktivnih učinkov so jo uporabljali svečeniki in zdravilci po vsej Aziji od Atlantika do Pacifika. Mnogo izročil se je sicer izgubilo, a v indijskih vedah je vseprisotna, najdemo jo tudi v starih kitajskih medicinskih zapisih. Arheologi pa so v okoli 3000 let starih grobovih odkrili tudi njeno uporabo pri Skitih, družini pol-nomadskih ljudstev, ki so v starem veku obvladovala prostor med Evropo in Indijo. O skitski uporabi konoplje v psihoaktivne namene je pisal tudi Herodot. Najdbe skitske vojaške in jahalne opreme najdemo tudi na Štajerskem.
Konopljo najdemo tudi v Bibliji: “Posijal bom za njih rastlino, o kateri se bo daleč govorilo,…”

Ocenjujejo, da je bilo kar 90% vsega papirja, uporabljenega do leta 1883 narejenega iz vlaken konoplje, podobno velja za vrvi, sukance in ladijska  jadra. Olje iz njenih semen je še v začetku prejšnjega stoletja predstavljalo glavno sestavino lakov in loščil, uporabljali pa so jo tudi za izdelavo goriva iz biomase.

Po drugi svetovni vojni sta gojenje in uporaba konoplje nepričakovano postala prepovedana.

 

 

 

Viri: Konopljinasmola.si, wikipedija

 

 

 

Recommended Posts

No comment yet, add your voice below!


Add a Comment